Vsebina:
Podružnična cerkev sv. Jožefa
Kakor pobiranje sadov polja in vinograda jeseni poveže vse ljudi, tako se v oktobru verni vsega sveta povežemo v molitvi rožnega venca. Prvo nedeljo v tem mesecu obhajamo rožnovensko nedeljo. Sedmega oktobra pa tudi god rožnovenske Matere božje. Nekateri v tem času molitvi rožnega venca pridružijo tudi znano molitev k sv. Jožefu: K tebi, o sveti Jožef… Jesenski čas nas namreč spomni na minljivost življenja, bližajo se vsi sveti in verne duše, sveti Jožef pa velja za najpomembnejšega priprošnjika za srečno zadnjo uro. Kako tudi ne, saj je ob njegovi smrtni postelji stal njegov varovanec Jezus.
Češčenje svetega Jožefa se je v Cerkvi močno razširilo po reformaciji. Vnet častilec je bil ljubljanski škof Tomaž Hren, razširjevalci pa jezuiti in kapucini. Prav v čas po reformaciji sodi tudi prva omemba Trške gore pri Krškem. Valvasor, krški meščan, je zapisal, da je tamkajšnja cerkev ponoči 27. maja 1683 pogorela do temeljev z dvema zvonovoma in tremi oltarji ter opremo vred. V njegovem času je bila stavba vrazvalinah. Kmalu so začeli zidati novo in večjo in jo leta 1705 dokončali.
Vrh Trške gore, sredi vinogradov in sadovnjakov, cerkev svetega Jožefa obvladuje vse Krško-brežiško polje tja do Gorjancev. Čeprav Trška gora pri Krškem ni tako znana kot ona pri Novem mestu, se vendarle ponaša z bogato preteklostjo. Tu naj bi bilo že prazgodovinsko naselje. Pod njenim pobočjem stoji grad Turn, kamor je rad zahajal k svojemu prijatelju in učencu Anastaziju Griinu naš Prešeren. Ob tem gradu je dolga leta deloval slovenski medaljer Vladimir Štoviček. Spominska zbirka, ki je razstavljena v njegovem ateljeju, govori o velikem umetniku. Ob Valvasorju sta znana krška meščana tudi slovenska reformatorja Jurij Dalmatin in Adam Bohorič. V neposredni bližini cerkve sv. Jožefa je imel “na Meniškem” svoje posestvo pisatelj Janez Mencinger. Na Trško goro je rad zahajal in svoja doživetja popisal v delu Meniški spomini. Med znane obiskovalce Trške gore štejemo tudi ljubljanskega knezoškofa Jegliča, ki je imel tu sorodnike. Trška gora je polna spominov na velike može slovenske zgodovine.
Cerkvi se še danes pozna, da je imela veliko premožnih botrov: grofje s Turna, kostanjeviški cistercijani, meščani Krškega so darovali zanjo. O bogatih botrih pripoveduje bogato razčlenjena baročna zunanjščina s polstebri in nišami. Naredi pa vtis nedokončanosti. Kot vedo povedati domačini, bi morala ob njej na vsaki strani stati zvonika. Še bolj kakor zunanjščina nas preseneti visoka notranjščina. Kar trinajst metrov visoko se dviga strop ladje. Velike mere (devet metrov) velikega marmornega oltarja so nekaj izjemnega. Oltar je nastal v delavnici baročnega mojstra Luke Misleja v Ljubljani. Posebno pozornost pritegneta stranska oltarja. Levi, v kapeli, je posvečen Rožnovenski Mariji in je ves igriv v rokokojski opremi. Na nasprotni strani pa stoji oltar sv. Fabijana, prava baročna mojstrovina, ki je kar ne moremo nehati občudovati.
Kljub bogatim botrom pa so ostali najbolj zvesti častilci naši skromni in preprosti ljudje. Božja pot pri sv. Jožefu zaživi zdaj trikrat na leto: na nedeljo po godu sv. Jožefa (19. marca), po prvem maju ter na rožnovensko nedeljo. Hudomušno Ijudsko izročilo pripoveduje, kako se je nekdo, ki se je utapljal v Savi, ob pogledu na cerkev sv. Jožefa na Trški gori zaobljubil: “SvetiJožef, pomagaj mi! če se rešim, bom kupil za tvoj oltar petdeset sveč!” Res je srečno priplaval k bregu in začel kobacati iz vode. Takrat se hitro premisli glede svoje zaobljube in pravi: “Zdaj sem rešen. Sveti Jožef, deset sveč imaš zadosti.” Veja, za katero se je prijel, pa je bila suha in se je zlomila. Nesrečnik je spet padel v Savo. Presenečen zakliče: “Sveti Jožef, ti pa ne poznaš nobenega heca!
Foto: Marjan Smerke
Informacije:
Župnija Krško
Pod Goro 6
8270 Krško
Telefon: (07) 492 28 70
Dostop: z avtom ali peš iz Krškega.
Glavni romarski shodi: nedelja po 19. marcu, nedelja po 1. maju, rožnovenska nedelja.