Doma Izleti Romarske cerkve Tamar

Tamar

Kapela Marije Pomagaj

Tamar

Le kaj je nagnilo znanega rateškega župnika, potopisca in ljubitelja božjih poti, Jožefa Lavtižarja, da si je izbral sredi tridesetih let prav Tamar za kraj, kamor naj bi verni Ratečani in drugi prebivalci Zgornjesavske doline romali k Mariji in jo prosili pomoči? To vprašanje je pravzaprav nepotrebno za ljubitelja slovenskih planinskih poti in krajev. Idilična lepota, ki ji skorajda ni para v naši domovini in daleč naokrog, je eden od razlogov za postavitev kapele. Najbrž jih je bilo še več. Ratečani so bili od nekdaj navezani na Tamar. Tu so imeli pastirsko hišo in sirarno, danes je na njenem mestu planinski dom. Rajski planinski svet sam po sebi obiskovalcu govori o Stvarniku.

Kljub lepoti pa je tukajšnji svet tudi trd. Zima, mraz in trde življenjske razmere v Zgornjesavski dolini, posebej pa v Ratečah, ki jim je Lavtižar vzdel naziv “Kranjska Sibirija” (to potrjujejo vremenska radijska poročila skoraj vsak dan, ko omenjajo najnižje temperature) so ljudi še bolj spodbujale k zaupanju v Boga in njegovo varstvo. Božjega varstva so najbolj potrebni tisti, ki gredo v strmine najlepše gore v Julijcih – Jalovca, ali pa Mojstrovke, Travnika in drugih sten, pa svetovno znanih Ponc … – Da sta bila lahko nerodna stopinja ali gib usodna za marsikakšno življenje, pričajo pritrjene spominske plošče na skalah za tamarsko kočo…

Tamar je kraj molitve. Odkar je škof Gregorij Rožman na tretjo avgustovsko nedeljo leta 1936 blagoslovil tukajšnjo kapelo, na ta kraj redno romajo Ratečani, Korenci, Kranjskogorci, Rutarjani in mnogi drugi. Jožef Lavtižar je za zavetnico kapele izbral Marijo Pomagaj z Brezij, podobo, ki jo vsak veren Slovenec nosi na posebnem mestu v svojem srcu. Ni iskal drugih zavetnikov, saj je vedel, da je naziv Marije Pomagaj največkrat na ustnicah in v mislih mnogih, ki kličejo božje pomoči ali se zahvaljujejo za njeno varstvo. Iz leta v leto je ta kapela od sredine tridesetih let naprej postajala svet kraj prošnje molitve, pa tudi uslišanj. O tem pričajo mnoge zahvalne slike, ki so obešene v kapeli. Pri marsikateri je bilo včasih tudi zapisano, za kaj se darovalec ali darovalka zahvaljuje. Te podobe sicer nimajo posebne umetniške vrednosti, pričajo pa o pobožnosti romarjev in Marijinih častilcev in so dokument vernosti ljudi nekega kraja in časa.

Kapela v Tamarju je postavljena na varnem kraju. Zima in z njo povezani plazovi so v Tamarju pogosten pojav, zato je bilo še kako važno, kam postaviti kapelo, da je ne bo zasulo. Obenem pa se od nje odpira pogled nazaj po dolini Planice in k Nadiži, prvemu izviru Save Dolinke. Ta že nekaj metrov nižje ponikne v produ in pri Zelencih med Ratečami in Podkorenom privre znova na dan.

Način zidave in slog je preprost (zamisel arh. Skubica iz Ljubljane), saj je kapela enovit prostor, ki se na južnem delu tristrano zaključuje, na severnem delu pa je preddverje oz. lopa odprta s tremi loki. Notranjščina je asketsko preprosta, saj poleg slike Marije Pomagaj, ki jo je napravil znani frančiškanski slikar p. Blaž Farčnik, ni posebne opreme. Za daritveni oltar je uporabljena korenina smreke, klopi pa so prav tako iz hlodov iz bližnjih gozdov. Vse diha v sozvočju z naravo, ki obdaja kapelo. Kljub skromnosti in preprostosti pa ni nič manj obiskana, posebno v poletnem času. Zaradi priljubljenosti med domačini so tu večkrat tudi poroke. Če boste vprašali domačine, ali se splača romati sem, vam bo vsak vedel povedati, da je to prav tako svet kraj kakor bližnje Svete Višarje ali pa Brezje. Vera in pobožnost nista tu nič manjši.

Avtor: Franci Petrič
Foto: Marjan Smerke

Informacije:

Župnija Rateče – Planica
Rateče 24
4283 Rateče Planica

V upravi iz Kranjske Gore: 
Župnija Kranjska Gora
Borovška cesta 76
4280 Kranjska Gora

Telefon: (04) 588 11 03

Dostop: z avtom do kapele.

Glavni shod: v nedeljo po veliki maši.

[wpgmza id=”5″ marker=”95″ zoom=”11″]

Objave iz iste kategorije: