Vsebina:
Podružnična cerkev sv. Ane
Ribnica ima slavno zgodovino, mnoge imenitne može od skladatelja Jakoba Petelina Gallusa do jezikoslovca Stanislava Škrabca in drugih, ki so se zapisali v narodni spomin. Ribniška dolina, razpeta med gozdovi Male in Velike gore, s polji ob Bistrici in strnjenimi vasmi, kjer so marljivi prebivalci izdelovali suho robo in jo nosili po svetu, privablja številne obiskovalce. Ustavijo se ob njenih naravnih lepotah, si ogledajo grad in seveda cerkev z zvonikoma, ki jima je mojster Plečnik dal tako svojski konici, lahko bi rekli, kroni, da sta postali simbol tega starodavnega središča širše Kranjske. Ribnica se namreč že od leta 1000 omenja kot pražupnija.
Vernost ljudi se lahko sodi tudi po cerkvah. Poleg mogočne župnijske cerkve, ki je bila na mestu stare pozidana leta 1868, bodo obiskovalca pritegnile tudi mnoge druge po bližnjih vaseh. Ena, ki jo imajo Ribničani še posebej v časteh in jo obiskovalec doline najprej zagleda, pa ima prednost: to je cerkev sv. Ane na Mali gori.
Mala gora je gorski greben, ki loči ribniško od dobrepoljske oz. struške doline. Na pobočju te gore se sveti kakor svetilnik daleč naokrog cerkev sv. Ane. Zanimivo je, da ni postavljena na vrh grebena, ampak podenj. Morda zaradi strele, ki je večkrat prizadela to svetišče. Lahko pa tudi zato, kakor trdi raziskovalec Jernej Pečnik, ker stoji na kraju velikega prazgodovinskega gradišča. Morda bodo nekoč najdbe to trditev potrdile. Zagotovo pa stopi cerkvica v zgodovino leta 1576, ko je zapisana v urbarju.
Večkrat zapisano izročilo pa pravi, da je tu stal v času turških vpadov tabor, v bližini (na Stenah sv. Ane, nadm. višina 964 metrov) pa so kurili kres in z njim opozarjali na turške čete, ki so vdirale, pobijale in plenile po deželi. Ribniška dolina je bila zaradi svoje prehodnosti njihova posebna žrtev. O cerkvi zopet piše zgodovinar Valvasor v svoji Slavi. V leta po reformaciji, ko se je božjepotništvo močno razmahnilo, sodi tudi razmah božje poti pri Novi Štifti. Takrat je pridobila veljavo tudi sv. Ana. Sem čez vodi peš pot iz Strug k Novi Štifti. Prebivalci Suhe krajine, ki so romali k Mariji, so se ustavili tudi pri cerkvici, posvečeni Marijini materi. Verjetno sodi v ta čas ljudska pripoved, da je na kamnu v bližini cerkve odtisnjeno stopalo sv. Ane.
Dandanes je cerkev sv. Ane drugačna, kakor je bila v letih, ko jo je opisoval Valvasor. Cerkev je že v preteklem stoletju doživela več sprememb. Strela in ogenj sta jo namreč večkrat poškodovala. Leta 1889 so napravili (rezbar Franc Jontez iz Velikih Lašč) nov oltar in najbrž takrat odpravili stare tri. Zdaj je v cerkvi samo eden.
Ko so leta 1988 obnovili zunanjščino, so utrdili podporno zidovje, naslednja leta pa še notranjščino. Zdaj jo krasijo umetnine sodobnih umetnikov: kipar Stane Jarm je napravil daritveni oltar in prispeval slike križevega pota, slikar Lojze Čemažar je izdelal leta 1990 fresko na slavoloku, kipar Drago Košir pa je izrezljal vrata v cerkev. S temi umetninami je svetišče, ki je bilo v zadnjem stoletju osiromašeno, močno pridobilo. Največje bogastvo cerkve iz preteklosti pa danes hranijo v ribniškem župnišču, ker v tej samoti ne bi bilo varno pred tatovi. To je slika Valentina Metzingerja, ki prikazuje sv. Ano z Jezusom in Marijo.
Danes je sv. Ana nad Ribnico priljubljena izletniška točka. Pa tudi romarji še vedno pridejo sem, saj je tu maša skoraj vsak mesec v letu.
Foto: Marjan Smerke
Aktualno
Posodobljeno: november 2026
Po podatkih župnije Ribnica je bila v cerkvi sv. Ane na Mali gori ob godu zavetnice, 26. julija 2026, sveta maša ob 11.00. Cerkev je zaradi varnostnih razlogov običajno zaklenjena, zato se za obisk ali mašo vnaprej dogovorite z župnijo (01 836 99 53, zupnija.ribnica@rkc.si).
Cerkev je v Registru nepremične kulturne dediščine vpisana kot »Zapuže pri Ribnici – Cerkev sv. Ane« (EŠD 2223), s statusom: registrirana dediščina. Datacija po registru: 16. stol., prva četrtina 17. stol., 1623, 19. stol.
Register jo opisuje takole: »Enoladijska cerkev srednjeveške zasnove, omenjena 1576. Triosminski prezbiterij, zahodni zvonik. Na novo zgrajena 1623, v 19. stol. prezidana. Glavni oltar F. Jontez 1889, poslikave A. Čemažar.«
Lega: Cerkev sv. Ane stoji na Mali Gori.
V okolici (do 4 km) so v registru kot kulturni spomeniki vpisani tudi: Ribnica – Cerkev sv. Štefana (približno 3,7 km); Ribnica – Grad (približno 3,7 km).
Za cerkev skrbi Župnija Ribnica. Urnik maš se pri takih cerkvah spreminja s cerkvenim letom in letnim časom, zato se pred obiskom splača preveriti oznanila ali poklicati župnijo. Oznanila so objavljena na spletni strani župnije.
Romarji tradicionalno prihajajo zlasti ob teh priložnostih: Anina nedelja (okrog 26. julija). Ker se datumi praznovanj vsako leto nekoliko premikajo, je točen spored objavljen v oznanilih župnije.
Kontakt in obisk
Župnija Ribnica
Škrabčev trg 15
1310 Ribnica
Telefon: (01) 836 99 53
E-pošta: zupnija.ribnica@rkc.si
Splet: zupnija-ribnica.si
Svete maše: urnik in sprotna oznanila objavlja župnija na svoji spletni strani.
Dostop: peš.
Glavni shod: Anina nedelja (okrog 26. julija).
Podatki preverjeni: november 2026; vir: https://zupnija-ribnica.si/; https://zupnija-ribnica.si/cerkev/sv-ana/.
