Stolna cerkev škofije Koper.
Stolnica Marijinega Vnebovzetja v Kopru je bila zgrajena v 15.stoletju in nato prenovljena leta 1579. Ponaša se s številnimi dragocenimi umetniškimi deli beneških umetnikov.Cerkev hrani imenitno opremo, med katero prednjači sarkofag sv. Nazarija, delo Filippa de Sanctisa iz zgodnjega 15. stoletja. Posebno pozornost si zaslužijo bizantinska skrinja iz okoli 9. do 12. st., kelih in imenitna monštranca iz 15. st., v kateri je v zastekljeni odprtini vidno nameščena posvečena hostija. Med dragocenosti spadajo tudi oljne podobe. Nekdanji romanski portal stolnice, kjer obstranska stebra počivata na bazah v podobi zleknjenih levov, je danes, delno rekonstruiran, shranjen v atriju koprskega muzeja. 
Prvotno je bila stolnica Marijinega Vnebovzetja v Kopru zgrajena v 12. stoletju v romanskem stilu. Iz tega obdobja se je ohranila vrsta romanskih, zdaj zazidanih oken na njeni južni fasadi, ki še vedno pričajo o njeni častitljivi starosti. Fasada stolnice nam na edinstven način prikaže kako povezati beneški gotski stil z elementi renesanse. Sredi pročelja dominira gotski portal in v vrhnjem delu okroglo renesančno okno. Značilnost stolne cerkve je tudi fasada, ki je v celoti obdelana v belem istrskem kamnu. Baročno notranjost dobi cerkev v začetku 18. stoletja po načrtih beneškega arhitekta Giorgia Massaria. V notranjosti cerkve lahko občudujemo romanski sarkofag sv. Nazarija sicer zavetnika mesta Koper iz srede 14. stoletja.
Poleg stolne cerkve je rotunda Karmelske matere božje, ki je bila kot krstilnica sv. Janeza Krstnika del romanskega stolničnega kompleksa. Zunanjost je v celoti v romanskem slogu kar je vidno na značilno obdelani fasadi. Notranjščina je bila spremenjena sredi 18. stoletja v pozno baročnem slogu. Glede na zunanje stilne značilnosti je datirana v 11. stoletje in sodi med najstarejše koprske objekte.
Kot vse pomembne arhitekture je tudi koprska katedrala v poznejših stoletjih doživela številne prezidave. V prvi polovici 15. stoletja so jo temeljito dozidali. V slogu beneške gotike 15. stoletja so ji prizidali pročelje, ki so ga pozneje v slogu zgodnje renesanse še za nadstropje povišali.
V prvi polovici 18. stoletja so jo po načrtih beneškega arhitekta G. Massarija barokizirali, takrat pa so tudi vse tri njene ladje obokali, oboke oprli na mogočne, bogato členjene slope in jim tako dali današnjo podobo.
Cerkev se ponaša z imenitno opremo, med katero prednjači sarkofag sv. Nazarija, delo Filippa de Sanctisa iz zgodnjega 15. stoletja. Med dragocenimi oljnimi podobami izstopajo: Vittore Carpaccio, Marija z Detetom in svetniki (1516), Predstavitev v templju in Pokol nedolžnih otročičev (1523) ter M. A. Basetti, Marija z Detetom, svetniki in modelom Kopra (1624).
V zakladnici hranijo številne dragocene liturgične predmete. Nekdanji romanski portal stolnice, kjer obstranska stebra počivata na bazah v podobi zleknjenih levov, je danes, delno rekonstruiran, shranjen v atriju koprskega muzeja.