Doma Izleti Romarske cerkve Sladka Gora

Sladka Gora

Župnijska cerkev sv. Marije in sv. Marjete

Sladka Gora

Marsikje na Slovenskem ljudje pravijo, ko gredo v vinograd, da gredo ‘v goro’. Tako je dobilo širom po naši domovini veliko gričev in hribov, ki imajo na svojih pobočjih vinograde, preprosto ime Gora ali Gorca. Ponekod pa so jim dodali še razna opisna imena; eno najbolj zgovornih je Sladka Gora, ki pove, da v tem kraju pridelajo sladko vino in prav nič se ni čuditi, če je nedaleč stran rojeni Slomšek zapisal: “Sladko vince piti to me veseli…” Sladka Gora pa ni znana v Sloveniji zaradi svojega sladkega vina, ki naj bi ga pridelovali v vinogradih okoli nje, ampak najbolj po slikoviti baročni božjepotni cerkvi Matere božje. Kdor obišče ta kraj, odhaja trikrat potešen v svojem srcu: kot romar, občudovalec umetnosti in ljubitelj narave.

Le nekaj kilometrov od ceste Celje – Rogaška Slatina leži Sladka Gora. Skrita v zavetje Dolge gore, pravzaprav ne stoji vrh gore, ampak na zložni ravnici ob vznožju. Prijetno vasico na sončni legi obvladuje razgibana arhitektura župnijske in romarske Marijine cerkve z dvema zvonikoma. Cerkev tako sijajno lega v celoten naravni prostor, da naredi na obiskovalca nepozaben vtis. Kaj vse so zmogli načrtovalci in gradbeniki baročne dobe! Vsa zaobljena, okrašena s štukaturami in polstebri, z dvema zvonikoma, s kupolasto zaključenim prezbiterijem, razodeva igrivost in živahno veselost dobe, v kateri je nastala.

Začetki cerkve in božje poti na Sladki Gori segajo v prvo polovico 18. stoletja. Pred tem se na istem mestu omenja cerkvica sv. Marjete, ki je spadala v starodavno trško župnijo Lemberg. Kdaj je zaživela božja pot in zakaj, ni znano. Leta 1738 naprej je kraj dobil ime Najdelišče ali Nedeliše. Kaj so našli, ni znano. Verjetno je šlo za kakšno najdbo v hribu nad staro cerkvijo. Zanimanje za Sladko Goro pa je od tega leta dalje vse bolj naraščalo. Od takrat naprej nihče ni več govoril o sv. Marjeti, ampak o Marijini božji poti na Sladki Gori. Pri stranskem oltarju Matere božje so ustanovili bratovščino Marijinega brezmadežnega spočetja. Že prvo leto je imela več kot 5000 članov. Množice romarjeu so vse bolj pritiskale v cerkev. Zato se je takratni župnik v Lembergu Janez Mikec odločil za zidavo novega svetišča. Leta 1744 so staro cerkev podrli. Deset let kasneje je novo, narejeno najverjetneje po načrtih Janeza Fuchsa, posvetil goriški nadškof Karel Mihael Attems. Vsa naslednja leta so v njej ustvarjali najboljši umetniki takratnega časa na Slovenskem in nam zapustili vrhunski spomenik umetnosti. V letih 1752 in 1753 je tu ustvaril najlepše freske Franc Jelovšek, v istem času so nastajali tudi oltarji: veliki, ki sodi med najlepše na Slovenskem, pa stranski in spovednice in Janečkove orgle. Tu so nam mojstri Ferdinand Gallo, Jožef Straub, Mersijeve delavnice iz Rogatca in slikar Anton Cebej pričarali umetnije človeškega duha in spretnih rok v duhu baroka in rokokoja kakor nikjer drugje na Slovenskem. Sladka Gora je najpopolnejša galerija umetnosti svoje dobe.

Cilj romarjev je sladkogorska Marija, ki kraljuje v tronu, narejenem v obliki srca na glavnem oltarju. Baročno odeta in z zlatom okrašena Marija drži v desni roki žezlo, v levi pa dete Jezusa. Oba imata na glavi zlati kroni. Tron obdajajo številni angeli in nasmejane angelske glavice. Načrtovalec te Marijine glorije pa ni pozabil na prvotno patrono tega kraja, sv. Marjeto. Postavil jo je na častno mesto med tabernakljem in Marijinim tronom.

Sladka Gora je vedno obiskana božja pot, saj leži nedaleč od turističnih in romarskih krajev. Pravzaprav bi jo lahko uvrstili v romarsko transverzalo, kjer so že bližnje božje poti: Marija v Ljubičnem, sv. Rok v Šmarju, Marija na Tinjski Gori, v Kalobju… Ko obiščete Sladko Goro, bo najbrž tudi vas obšel ponos, da imamo nekaj tako lepega v srcu naše domovine. Sladka Gora odseva veselo naravo slovenskega človeka. Od tod človek ne more oditi žalostnega srca.

Avtor: Franci Petrič
Foto: Marjan Smerke

Informacije:

Župnija Sladka Gora
Sladka Gora 11
3240 Šmarje pri Jelšah

Telefon: (03) 582 41 61

Dostop: z vozili.

Glavni shodi: Marijini prazniki, nedelja po sv. Marjeti (20. julij).

[wpgmza id=”5″ marker=”148″ zoom=”11″]

Objave iz iste kategorije: