Vsebina:
Pokrajina: Dolenjska
Statistična regija: Jugovzhodna Slovenija
- Prebivalci: 38.678 (1. 1. 2026, SURS)
- Površina: 236 km²
- Število naselij: 98
- Sedež: Novo mesto
Mestna občina Novo mesto je središče Dolenjske in statistične regije Jugovzhodna Slovenija. Na 236 kvadratnih kilometrih ima 98 naselij in 38.678 prebivalcev (1. 1. 2026). Novo mesto je sedež upravne enote, novomeške škofije in Univerze v Novem mestu, obenem pa eno najmočnejših industrijskih središč v državi, s farmacevtsko in avtomobilsko industrijo. Mesto, ki ga je leta 1365 ustanovil vojvoda Rudolf IV. Habsburški, slovi tudi po bogatih najdbah iz železne dobe.
Lega in narava
Staro mestno jedro stoji na skalnatem apnenčastem pomolu v okljuku Krke, na nadmorski višini 202 metra. Reka ga obliva v treh zaporednih zavojih. Na zahodnem pomolu leži gozd Portoval, na vzhodnem pa Ragov log, ki je delno urejen v park in od leta 1955 z levim bregom povezan z leseno brvjo. Nad reko se dviga Kapiteljski hrib, ob vodi pa je nastal znameniti Breg z vrsto hiš, ki sta ga pogosto upodabljala slikarja Božidar Jakac in Vladimir Lamut.
Mesto obkrožajo Gorjanci na jugovzhodu, Ljuben na jugozahodu, izrastki Kočevskega Roga na zahodu in vinorodna Trška gora na severu. Ta je visoka 428 metrov in posejana z zidanicami in vinogradi. Posest na njej je imel že cistercijanski samostan v Stični, ki jo je ob ustanovitvi leta 1136 dobil od oglejskega patriarha Peregrina. Na vrhu stoji romarska cerkev Marijinega rojstva, ki jo je leta 1623 dal postaviti stiški opat Jakob Reinprecht. Pretok Krke pri mestu niha med 2 in 300 kubičnimi metri na sekundo, ob strugi pa je več kraških izvirov.
Zgodovina
Trajna poselitev okljuka Krke se je začela v pozni bronasti dobi, o čemer pričajo žarna grobišča na Mestnih njivah. V starejši železni dobi je Dolenjska doživela velik razcvet, prebivalci pa so pokojne pokopavali v gomile, ki so jih imenovali »dolenjske piramide«. V Novem mestu so našli 22 situl, bronastih posod z bogatim okrasjem, in ogromno steklenih jagod. Obdobje blaginje se je končalo s prihodom Keltov in dokončno z rimsko oblastjo, ki se je začela leta 35 pred našim štetjem.
Vojvoda Rudolf IV. Habsburški je 7. aprila 1365 s posebno listino podelil novemu mestu mestne pravice in ga po sebi imenoval Rudolfswerth. Istega leta je ustanovil tudi dunajsko univerzo, zato so ga imenovali »Ustanovitelj«. Za razliko od starejših slovenskih mest, ki so pravice dobila ustno, je bila novomeška ustanovitev zapisana v privilegijski listini. Ljudje so naselbino imenovali kar Novo mesto, ime Newestat pa se pojavi že v listini z dne 29. septembra 1365. Meščani so dobili osebno svobodo, samoupravo, voljene sodnike in pravico do trgovine in sejmov. V 16. stoletju so kmečki upori, bolezni in vzpon Karlovca povzročili nazadovanje mesta, ki je trajalo do začetka 18. stoletja.
Pomembni dogodki
Leta 1738 je skozi mesto stekla redna poštna zveza med Ljubljano in Karlovcem. Gimnazija, druga najstarejša na ozemlju današnje Slovenije, je pouk začela 3. novembra 1746 s 66 dijaki. Leta 1748 je Novo mesto postalo sedež enega od treh kranjskih okrožij. Zaradi turške nevarnosti je mesto obzidje ohranilo do sredine 18. stoletja, leta 1786 pa so ga porušili in prodali, nekatere stolpe pa vzidali v hiše. V času Ilirskih provinc so se v Kočevju začeli kmečki upori proti visokim vojnim davkom, ki so se razširili do Novega mesta, francoski vojaki pa so jih krvavo zatrli. Leta 1873 so začeli graditi prvi narodni dom na Slovenskem, ki stoji še danes. Občina je leta 1871 prišla v slovenske roke, dokončno leta 1882. Železnica je do mesta pripeljala leta 1894, leta 1905 pa je bil zgrajen Rotovž na Glavnem trgu. Leta 1908 so s hišnih pročelij odstranili vse nemške napise, leta 1912 pa je gimnazija dobila novo stavbo, v kateri poučuje še danes.
Leta 1923 so Novemu mestu priključili Kandijo, leta 1979 pa še dvajset okoliških naselij, med njimi Bršljin, Žabjo vas in Šmihel. Po nemškem bombardiranju septembra in oktobra 1943 je mesto po vojni hitro raslo kot industrijsko središče. Leta 1952 je bila mimo mesta zgrajena cesta Ljubljana-Zagreb, leta 1960 pa nova bolnišnica. Škofija Novo mesto je bila ustanovljena 7. aprila 2006. Več o njej piše članek Škofija Novo mesto.
Stavbe in znamenitosti
Na vrhu Kapiteljskega hriba stoji stolnica sv. Nikolaja, nekdanja kapiteljska cerkev, sestavljena iz zvonika na zahodu, visokega gotskega prezbiterija na vzhodu in nižje baročne ladje med njima. Značilna je njena lomljena vzdolžna os. Glavni oltar krasi Tintorettova slika Poveličanja sv. Nikolaja s sv. Mohorjem in Fortunatom. Kolegialni kapitelj je bil ustanovljen leta 1493, z ustanovitvijo škofije pa je cerkev postala stolnica.
Osrednji Glavni trg obdajajo meščanske hiše z arkadami, ob njem pa stoji Rotovž. Dolenjski muzej, ustanovljen leta 1950, ima eno najbogatejših arheoloških zbirk v Sloveniji, galerija Jakčev dom pa v nekdanjem hotelu in kavarni družine Jakac razstavlja dela Božidarja Jakca. V nekdanjem mestnem špitalu ima prostore Knjižnica Mirana Jarca. Na Srebrničah je novo novomeško pokopališče, edino gozdno pokopališče v Sloveniji.
Nekaj kilometrov vzhodno od mesta stoji na otoku sredi Krke grad Otočec, edini ohranjeni vodni grad v Sloveniji. Prvič se omenja leta 1252, ko so v njem živeli vitezi Otoški, vazali freisinških škofov. Danes je v njem hotel z grajsko restavracijo.
Znani ljudje
V Novem mestu se je 16. julija 1899 rodil slikar in grafik Božidar Jakac, leta 1907 pa arhitekt Edvard Ravnikar. Pisatelj Janez Trdina se je po upokojitvi preselil v Bršljin, prehodil Dolenjsko in Belo krajino ter zapisoval ljudsko izročilo. Umrl je 14. julija 1905 v Novem mestu, po njem pa se imenujeta Kulturni center Janeza Trdine in Trdinov vrh na Gorjancih.
Gospodarstvo in danes
Novo mesto je trgovsko, upravno, zdravstveno, izobraževalno in prometno središče Dolenjske, ob avtocesti A2 pa ima dva izvoza. V mestu in okolici delujejo farmacevtska in kozmetična družba Krka, avtomobilska industrija z Revozom, nekdanjim IMV, Adrio Mobil in Tovarno posebnih vozil TPV, ter tekstilna, lesna in elektrotehnična industrija. Splošna bolnišnica Novo mesto skrbi za vso regijo. Od leta 1950 v mestu izhaja tednik Dolenjski list, deluje pa tudi najmlajše slovensko poklicno gledališče Anton Podbevšek teater. Pri Češči vasi je od leta 2019 Olimpijski center Novo mesto z enim od dveh slovenskih velodromov. Na tem območju je tudi športno letališče Novo mesto-Prečna. V mestu oddajajo Radio Krka, Radio Sraka in lokalna televizija Vaš kanal.
Naselja v občini
Birčna vas, Boričevo, Brezje, Brezovica pri Stopičah, Češča vas, Črešnjice, Črmošnjice pri Stopičah, Daljni Vrh, Dobovo, Dolenja vas, Dolenje Grčevje, Dolenje Kamenje, Dolenje Karteljevo, Dolenje Lakovnice, Dolenji Suhadol, Dolnja Težka Voda, Dolž, Gabrje, Golušnik, Gorenje Grčevje, Gorenje Kamence, Gorenje Kamenje, Gorenje Karteljevo, Gorenje Kronovo, Gorenje Lakovnice, Gorenje Mraševo, Gorenji Suhadol, Gornja Težka Voda, Gumberk, Herinja vas, Hrib pri Orehku, Hrušica, Hudo, Iglenik, Jama, Jelše pri Otočcu, Jugorje, Jurna vas, Konec, Koroška vas, Koti, Križe, Kuzarjev Kal, Laze, Leskovec, Lešnica, Lutrško selo, Mala Cikava, Male Brusnice, Mali Cerovec, Mali Orehek, Mali Podljuben, Mali Slatnik, Mihovec, Novo mesto, Otočec, Paha, Pangrč Grm, Petane, Petelinjek, Plemberk, Podgrad, Potov Vrh, Prečna, Pristava, Rajnovšče, Rakovnik pri Birčni vasi, Ratež, Sela pri Ratežu, Sela pri Štravberku, Sela pri Zajčjem Vrhu, Sevno, Smolenja vas, Srebrniče, Srednje Grčevje, Stopiče, Stranska vas, Suhor, Šentjošt, Škrjanče pri Novem mestu, Štravberk, Travni Dol, Trška Gora, Uršna sela, Velike Brusnice, Veliki Cerovec, Veliki Orehek, Veliki Podljuben, Veliki Slatnik, Verdun, Vinja vas, Vrh pri Ljubnu, Vrh pri Pahi, Vrhe, Zagrad pri Otočcu, Zajčji Vrh pri Stopičah, Ždinja vas, Žihovo selo.
Članki o občini na kam.si
Trška gora pri Novem mestuKar je mogočna kapiteljska cerkev za Novo mesto, to je Trška Gora nad njim za vso pokrajino pod seboj: krona narave in človekovega dela.
Škofija Novo mestoSlovenske škofije / Celje / Koper / Ljubljana / Maribor / Murska Sobota / Novo mesto Škof: mons. Andrej GlavanStolna
Novo mestoNovo mesto, prestolnica naše jugovzhodne pokrajine Dolenjske, je nastalo v največjem okljuku reke Krke.
Stolnica sv. Nikolaja v Novem mestuStolna cerkev sv. Nikolaja (tudi Kapiteljska cerkev sv. Miklavža, Kapiteljska cerkev sv. Nikolaja oziroma …
Zunanje povezave:
Uradna občinska stran: www.novomesto.si
Povezava na Wikipedijo
