Vsebina:
Pokrajina: Prekmurje
Statistična regija: Pomurska
- Prebivalci: 18.317 (1. 1. 2026, SURS)
- Površina: 64 km²
- Število naselij: 12
- Sedež: Murska Sobota
Mestna občina Murska Sobota je najsevernejša in po površini najmanjša slovenska mestna občina. Na 64 kvadratnih kilometrih ima 12 naselij in 18.317 prebivalcev (1. 1. 2026). Murska Sobota je največje mesto v Prekmurju in Pomurju ter njuno upravno, gospodarsko in kulturno središče. V njem imajo sedež Pomurski muzej, Pokrajinska in študijska knjižnica, galerija, rimskokatoliška škofija in škof Evangeličanske cerkve augsburške veroizpovedi v Sloveniji. Poleg mesta sodijo v občino še Bakovci, Černelavci, Krog, Kupšinci, Markišavci, Nemčavci, Polana, Pušča, Rakičan, Satahovci in Veščica.
Lega in narava
Mesto leži na suhi prodnati ravnini na nadmorski višini okoli 190 metrov, med reko Ledavo in razbremenilnim kanalom Ledava-Mura, ki ščiti pred poplavami. Zaradi osrednje lege med avstrijsko in madžarsko mejo je Murska Sobota prometno vozlišče, iz katerega ceste vodijo na vse strani Prekmurja. Železniška proga proti Madžarski čez Hodoš je bila leta 1968 ukinjena, na novo pa so jo odprli 16. maja 2001. Podnebje je celinsko, z vročimi poletji, mrzlimi zimami in malo padavinami.
Zelena pljuča mesta sta grajski Mestni park, ki meri 9,5 hektara, in park Fazanerija na severu, kjer stoji tudi istoimenski stadion. Mesto se deli na pet mestnih četrti. V Mestnem parku rastejo okoli dvesto let stari hrasti, gabri, jeseni in lipe, sredi travnikov pa je ribnik, značilen za angleške parke.
Zgodovina
Območje je bilo poseljeno že v prazgodovini. Pri izkopavanjih za avtocesto so južno od mesta odkrili grobišče iz bakrene dobe, nastalo okoli leta 3500 pred našim štetjem, večje grobišče iz starejše železne dobe ter naselbine iz več obdobij. Iz rimskega časa so ostanki vile iz 2. in 3. stoletja pri Rakičanu ter nagrobnik, ki je danes vzidan v steno stolne cerkve. Na južnem robu mesta so našli tudi sledi zgodnje slovanske poselitve iz obdobja med letoma 600 in 800.
Prvo naselje je zraslo okoli cerkve, ki se prvič omenja leta 1297. Kot Murazombatha je kraj prvič zapisan v listini z dne 16. julija 1348, na ta dan pa občina praznuje svoj praznik. Leta 1366 se omenja kot mesto, vendar je bil po videzu vse do konca 19. stoletja podeželski trg. Ime naj bi izhajalo iz osebnega imena, ljudsko izročilo pa ga povezuje s sobotnimi sejmi, po katerih je bilo mesto znano. Od 12. stoletja do leta 1918 je kraj spadal v Železno županijo Kraljevine Madžarske.
Zemljiški gospodje Széchyji so leta 1476 meščane oprostili tlačanskih obveznosti, tri leta pozneje pa jim je kralj Matija Korvin podelil sejemske pravice. V času turških vpadov v 17. stoletju so mesto obdali z obrambnim zidom, jarkom in okopi. Ko je rodbina Széchy izumrla, je mesto leta 1690 prešlo v last Petra Szapáryja. Rodbina Szapáry je nad Soboto gospodovala do konca prve svetovne vojne. Mestno podobo je Sobota začela dobivati šele v drugi polovici 19. stoletja. Leta 1856 so ustanovili večje trgovsko podjetje, sledili pa so hranilnica, kazino s knjižnico, tiskarna in bolnišnica. Judovske družine so imele trgovine, tiskarno, gostilne in lekarno na območju današnje Slovenske ulice.
Pomembni dogodki
Ob koncu prve svetovne vojne je večina prebivalcev zahtevala pravico do samoodločbe. Za nekaj dni je bila razglašena Murska republika, 12. avgusta 1919 pa so v Soboto vkorakale čete Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Leta 1941 so mesto znova zasedli Madžari. Številna judovska skupnost, ki je leta 1908 odprla novo sinagogo, je bila 26. aprila 1944 zaprta v sinagogi in nato odpeljana v koncentracijska taborišča, večinoma v Auschwitz. Mesto je 3. aprila 1945 osvobodila Rdeča armada, sinagogo pa so oblasti porušile leta 1954.
Največjo rast je Murska Sobota doživela v šestdesetih letih 20. stoletja, ko je industrija privabila prebivalce v nova blokovska naselja. Mestna občina je nastala leta 1995, 7. aprila 2006 pa je bila ustanovljena škofija Murska Sobota, ki obsega 36 župnij v Pomurju.
Stavbe in znamenitosti
Sredi Mestnega parka stoji grad Murska Sobota, nekdanji grad rodbine Szapáry. Na njegovem mestu se je v 13. stoletju razvil dvor gospostva Belmura. V drugi polovici 16. stoletja so Széchyji tu postavili dvonadstropni renesančni dvorec s štirimi trakti in vogalnimi stolpi. Občina ga je kupila leta 1934, danes pa je v njem Pomurski muzej. Grajski salon iz poznega 18. stoletja je poslikan v poznobaročnem iluzionističnem slogu z alegorijo miru, v nekdanji kapeli pa so kopije srednjeveških fresk iz prekmurskih cerkva.
Stolna cerkev sv. Nikolaja ima poznoromansko jedro iz konca 13. stoletja. V drugi polovici 14. stoletja so ga prezidali v rebrasto obokan prezbiterij s poslikavami, v letih 1910 do 1912 pa so cerkev temeljito predelali po načrtih arhitekta Ladislava Takača. Nastala je triladijska bazilika s kupolo nad križiščem in 60 metrov visokim zvonikom. Sliko sv. Nikolaja v glavnem oltarju je leta 1797 naslikal Matthias Schiffrer.
Neogotsko evangeličansko cerkev iz opeke s tremi pročelnimi stolpi so zgradili med letoma 1907 in 1910 po načrtih Emőja Gereya. V središču mesta stoji Spomenik zmage iz kararskega marmorja po načrtih ruskega arhitekta Arončika s plastikami Zdenka in Borisa Kalina, posvečen sovjetskim vojakom in jugoslovanskim partizanom, odkrit 12. avgusta 1945. Skozi Mestni park vodi Trubarjev drevored s Tršarjevim kipom Primoža Trubarja in 19 litopunkturami kiparja Marka Pogačnika. V Rakičanu stoji dvorec, ki se v virih prvič omenja v 15. stoletju kot utrjena postojanka, v 18. stoletju pa je postal sedež posestva.
Znani ljudje
Z mestom so povezani arhitekt Feri Novak, oblikovalec moderne Sobote, risar stripov Miki Muster, pisatelja Feri Lainšček in Dušan Šarotar ter cimbalist Miško Baranja. Osrednja mestna ulica se imenuje po narodnem heroju Štefanu Kovaču, ki se je rodil 28. avgusta 1910 v Nedelici in umrl 18. oktobra 1941 v Gančanih kot organizator odpora proti okupatorju v Prekmurju. Grb mesta je leta 1996 na javnem natečaju oblikoval slikar Sandi Červek.
Gospodarstvo in danes
Murska Sobota je središče Pomurja s trgovino, storitvami, upravo in regionalnimi ustanovami. V Rakičanu, ki ima okoli 1.500 prebivalcev in je največje naselje v občini zunaj mesta, je Splošna bolnišnica Murska Sobota za vso pokrajino. V občini je tudi Pušča, največje romsko naselje v Sloveniji, v mestu pa imata sedež Zveza Romov Slovenije in Romski svet. Mesto je razdeljeno na mestne četrti Center, Ledava, Park, Partizan in Turopolje. Med tradicionalnimi prireditvami izstopa Miklošev sejem, ki poteka 6. decembra, na god mestnega zavetnika.
Naselja v občini
Bakovci, Černelavci, Krog, Kupšinci, Markišavci, Murska Sobota, Nemčavci, Polana, Rakičan, Satahovci, Veščica, Pušča.
Članki o občini na kam.si
Škofija Murska SobotaSlovenske škofije / Celje / Koper / Ljubljana / Maribor / Murska Sobota / Novo mesto Škof: msgr. dr. Peter- Dvorec Murska SobotaNa TV Slovenija 1 se je začela serija dokumentarnih oddaj z naslovom Kako živijo Slovenski gradovi?
Stolnica sv. Nikolaja v Murski SobotiNa kraju, kjer je soboška katoliška cerkev, posvečena sv. Nikolaju (Miklavžu), naj bi stal v 2. in 3. …
Zunanje povezave:
Uradna občinska stran: www.murska-sobota.si
Povezava na Wikipedijo
