Doma Izleti Parki Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib

Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib

Krajinski park TivoliV objemu slovenske prestolnice
Verjetno sleherni ljubitelj oblikovane narave pozna ljubljanski mestni park Tivoli, ki sega v samo središče mesta. Malo manj znano pa je, da zelene površine Tivolija, gozdnati predeli Rožnika in Šišenskega hriba sestavljajo krajinski park (509 ha), ki je bil leta 1984 razglašen za naravni spomenik in spomenik oblikovane narave. Skupaj predstavljajo neločljiv del podobe mesta Ljubljana.  Park Tivoli ima tudi velik socialni pomen. Kakovost življenja v mestu je v veliki meri odvisna od stanja narave v mestu in mestnem območju.
Deček s piščalkoTivolska promenada
V 19. stoletju so namesto dotedanjih knežjih vrtov nastali prvi javni ljudski parki – t. i. »ljudski vrtovi«. Med nje prištevamo tudi park Tivoli. Začetki bogate zgodovine Tivolija segajo v leto 1813, ko so začeli uresničevati načrte francoskega inženirja Jeana Blancharda. Z  ureditvijo drevoredov je nadaljeval avstrijski guverner Lattermann, po katerem so dobili, takrat topolovi, kasneje kostanjevi, drevoredi tudi ime. Z izgradnjo železnice po letu 1850 je bila znamenita drevoredna povezava med parkom in mestom prekinjena. Glavno sprehajalno pot – Lattermannov drevored so leta 1933 preuredili po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika. Kostanjev drevored so nadomestili s široko peščeno površino, ki pa je pri meščanih, navajenih sence drevoreda, povzročila negodovanje. Sčasoma pa je bila široka promenada sprejeta in danes predstavlja eno od Plečnikovih znamenitosti. Sprehajališče zdaj nosi danes ime po slikarju Rihardu Jakopiču.
Ob 850-letnici prve omembe Ljubljane v pisnih virih so leta 1994 mestni upravitelji uredili območje stare mestne vrtnarije z ribnikom, čolnarno in otroškim igriščem. Tako je Ljubljana dobila sodobno urejen mestni park, ki skoraj neopazno prehaja v krajinski del parka Rožnik s cerkvijo Marijinega obiskanja in Šišenski hrib. Vrh Rožnika, priljubljene izletniške točke, se imenuje po Ivanu Cankarju, ki je tu živel v letih 1910–1917. Na območju Malega Rožnika in Mosteca pa so mokrišča, kjer so rastišča močvirske in barjanske flore in vegetacije.

Označevalna tabla TivoliJesenkova pot
Med številnimi sprehajalnimi potmi, ki so prepletene v parku, moramo posebej izpostaviti Jesenkovo pot, poimenovano po botaniku in genetiku dr. Franu Jesenku (14. 3. 1875 –19. 7. 1932). Bil je eden najbolj vnetih zagovornikov in soustvarjalcev Triglavskega narodnega parka, prizadeval pa si je tudi za zaščito ljubljanskega Tivolija pred pozidavo. Pot se začne  ob Poti pod turnom, kjer stoji spominski kamen posvečen Jesenku,  in poteka po pobočju Rožnika ter se konča pri Tivolskem gradu. Čeprav Jesenkova pot (3 km) predstavi le del krajinskega parka, bomo na njej lahko spoznali trideset različnih drevesnih vrst. Biotehniška fakulteta od leta 1972 v spomin na dr. Frana Jesenka podeljuje Jesenkova priznanja, za dosežke pri vzgojno izobraževalnem delu in za pomembna objavljena znanstvena dela z biotehniškega področja.

FontanaZavod Republike Slovenije za varstvo narave
Zavod RS za varstvo narave je bil ustanovljen z razglasitvijo Zakona o ohranjanju narave leta 1999, delovati pa je pravno-formalno začel januarja 2002. Po Zakonu o ohranjanju narave varuje naravne vrednote v prostorskih dokumentih, na krajevni in državni nivoju. Zavod je združil enote za varstvo narave, ki so delovale v področnih zavodih za varstvo narave in kulturne dediščine po Sloveniji in jih povezal v enovito organizacijo. Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib je označen s simbolom varstva in ohranjanja narave – pentljo, sestavljeno iz šestih zank, ki prehajajo ena v drugo in so nanizane v krogu. Pentlja predstavlja celovitost in medsebojno povezanost žive in nežive narave. Troje zank ponazarja neživi svet: vodo, zemljo in zrak, tri zanke pa živi svet: rastlinstvo, živalstvo in človeka.

Prostor za igroŽelite izvedeti več
Številne informacije o Ljubljani si lahko ogledate na spletnem naslovu www.ljubljana-tourism.si ali pa obiščite Turistični informacijski center, Adamič-Lundrovo nabrežje 2, 1000 Ljubljana (tel. 01/306-12-15), kjer imajo na voljo brezplačni brošuri Park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib ter Jesenkova pot. Priporočam pa vam tudi monografijo Tivoli, ljubljanski mestni park (Kmečki glas, 1994). V njej boste našli raznovrstne članke, od zgodovine nastanka parka do današnjih dni.

[wpgmza id=”5″ marker=”52″ zoom=”11″]

Objave iz iste kategorije: