Janko Kersnik, slovenski pisatelj, pravnik in politik, se je rodil 4. septembra 1852. na Brdu pri Lukovici. Umrl je za jetiko, zelo mlad, komaj 45 leten na današnji dan, 28. julija 1897. v Ljubljani.
Rodil se je v bogati družini, očetu sodniku in materi plemkinji, na gradu Brdo pri Lukovici. Osnovno šolo in gimnazijo je končal v Ljubljani, nato pa je na Dunaju in Gradcu študiral pravo in ga tudi dokončal. Služboval je v Ljubljani, kasneje pa tudi na Brdu, kjer je bil izvoljen tudi za župana.
Janko Kersnik se je poročil z Lojzko Tavčar, hčerko hotelirja. Rodilo se jima je kar devet otrok. Šest hčera in trije sinovi.
Najbolj uspešen pa je bil Janko Kersnik pri literarnem delu. Že v gimnaziji je pisal pesmi, pri katerih se je zgledoval po Simonu Jenku. Najpogostejša motiva sta bila domovina in narava. Kasneje se je posvetil prozi. Pisal je romane, črtice in povesti. Velik vpliv nanj je imel Josip Jurčič in po njegovi smrti je dokončal roman Rokovnjači. Bil je tudi med ustanovitelji slovenske literarne revije Ljubljanski zvon.
V svojih delih je opisoval slovensko malomeščanstvo (romana Ciklamen in Agitator). V njih opisuje smešne navade in običaje nove in stare gospode. V Kmetskih slikah in Testamentu, se je lotil tematike slovenskega kmeta, ki jo je kot notar in župan dobro poznal.