Gorenjska

Avtor:

23. 06. 2005

Vsebina:

Velika večina Slovencev skoraj istočasno, ko pomisli na Gorenjsko, pomisli tudi na Triglav, za nas mistično goro s trojno glavo. Za nas je Triglav mnogo višji kot je v resnici. Nekaj podobnega je bil tudi za Juliusa Kugyja, sicer ne bi zapisal: Triglav ist kein Berg, Triglav ist ein Reich. Mogočna gora s 2864 m nadmorske višine in edinstveno lego ima za Slovence tudi velik simbolni in zato tudi združevalni pomen. Imamo ga tudi v grbu nove države.

Triglavski narodni park

Zaščiteno območje Triglavskega narodnega parka (TNP) sega od Soške doline do Gornjesavske doline, od blejskih dobrav do bohinjskega kota. Površina parka je večja od 800 km2 (osrednje območje 550 km2) in zavzema precejšen del Gorenjske. Triglav pa znotraj tega parka ni osamljena gora. Družbo mu dela še lepa četa visokih gora: Škrlatica – 2740 m, Mangrt – 2679m, Jalovec – 2645 m, Razor – 2601m itd. TNP je “rojstni” kraj številnih potokov in rek. Med skakalnim središčem Planico s Poncami in smučarskim rajem Kranjsko Goro v Zelencih privre na dan Sava Dolinka, uradni izvir reke Save. V dolini Sedmerih triglavskih jezer se skrivnostno rojeva bistra Savica, ki v Bohinjsko jezero preimenuje v Savo Bohinjko. Obe Savi se združita pri Radovljici in sta od tam naprej samo še Sava. Posebej velja omeniti še tri doline, ki imajo svoj začetek v bližini Mojstrane – Vrata, Kot in Krma – svoj konec pa globoko med gorami. Najbolj obiskana je dolina Vrat z Aljaževim domom na koncu doline. Ta dolina je tudi izhodišče za Severno triglavsko steno, tretjo najvišjo 1200 m visoko steno v Evropi.

Zgornjesavska dolina

Nedaleč od Mojstrane začne svojo pot potok Radovna, ki nekaj časa teče skoraj vzporedno s Savo Dolinko in med seboj ločuje gozdnati planoti Mežaklo in Pokljuko. Nato zavije proti vzhodu mimo Blejskega jezera skozi sotesko Vintgar in nato v Savo. O tem kaj Bled z otokom sredi jezera in gradom pomeni za Slovence ni treba izgubljati besed. Večina Slovencev bi ga najbrž uvrstila na prvo mesto, če bi jih vprašali, kateri del Slovenije je najlepši. To pa ne samo po zaslugi naravnih danosti, marveč tudi po zaslugi največjega slovenskega pesnika vseh časov Franceta Prešerna, ki si je že kot otrok lahko ogledoval Bled z okolico in to kar od doma v Vrbi. Pri Vrbi se danes začne zadnji del gorenjske avtoceste, ki nas odpelje mimo največjega kraja v Zgornjesavski dolini proti Karavanškemu predoru oziroma Avstriji. Železarske Jesenice so še vedno železarske s tem, da dimniki nič več ne bruhajo gostega rdečega dima.

Skoraj 200 km dolgo pogorje Karavanke imajo svoj začetek že daleč pred Jesenicami, a najlepše zacvetijo prav nad njimi na planini Golica, nakar se postopoma višajo do najvišjega vrha 2236 m visokega Stola. V krajih pod Karavankami so se poleg Prešerna rodili še številni ljudje bistrih glav: jezikoslovec Matija Čop v Žirovnici, čebelar Anton Janša v Breznici, pisatelj in duhovnik Franc Saleški Finžgar v Doslovčah, pisatelj in duhovnik Janez Jalen v Rodinah.

Pomembnejša gorenjska mesta

Pomembnejše mesto v gornjesavskem kotu je tudi Radovljica, prafara in pomembno upravno središče. Znano je po lepo obnovljeni Thurnovi graščini, v kateri je Čebelarski muzej, v njej pa se vsako poletje vrstijo tudi koncerti stare glasbe. Pomembna je tudi cerkev sv. Petra z župniščem. Je tudi rojstni kraj prvega slovenskega komediografa Antona Tomaža Linharta. Iz Radovljice nas ena od cest popelje v Kropo, staro središče železarske obrti in naprej mimo Jamnika in Dražgoš v Selško dolino z Železniki kot največjim krajem v dolini. Železniki so dobili ime po železni rudi (fužine) in so še danes pomembno industrijsko mesto (Domel, Alples). V kolikor se v Selško dolino pripeljemo iz Bohinja preko Soriške planine in skozi vas Sorica, (Ivan Grohar) si lahko ogledamo dolino od začetka do konca, od Zalega Loga do Škofje Loke.

Škofja Loka

Skofja Loka kapucinski most Gorenjska — Škofja Loka, kapucinski most
Bernd Thaller from Graz, Austria [CC BY 2.0 https://creativecommons.org/licenses/by-sa/3.0/

Škofja Loka je že leta 1973 praznovala 1000 letnico svojega obstoja in spada med štiri najstarejša mesta v Sloveniji. Na Gorenjskem ji družbo dela nekaj mlajši Kamnik. Največ časa je bila Škofja Loka z okolico last freisinških škofov, ki so tudi postavili znameniti Loški grad, v katerega se je naselil Loški muzej z galerijo. Škofja Lokja je znana tudi po številnih cerkvah: župnijska cerkev sv. Jakoba, uršulinska in kapucinska cerkev s samostanoma, cerkev sv. Jurija v Stari Loki (prafara). Posebej velja omeniti še starodavno Kaščo, v kateri je danes Miheličeva galerija. Mestni in Spodnji trg sta delila meščane tudi po socialnem položaju. Industrija se je razvila ob železniški progi na Trati (Termika, Jelovica, LTH).

Škofja Loka je izhodišče, če prihajamo iz Ljubljane, tudi za Poljansko dolino, po kateri teče Poljanska Sora. Dolga je približno toliko kot Selška dolina in se zaključuje v Žireh z znano tovarno Alpina. Preko prelaza Kladje se prevesi na Primorsko stran. Med obema dolinama se vleče Škofjeloško hribovje, od Lubnika nad Škofjo Loko preko Starega vrha in Blegoša (1562 m) do Črnega vrha. Dolina je poznana kot rojstni kraj pomembnih slovenskih ustvarjalcev, predvsem slikarjev s Šubici kot najbolj znano slikarsko družino. Zelo znan je tudi Anton Ažbe in množica likovnih samorastnikov. Na Visokem blizu Poljan za sedaj še stoji Tavčarjev dvorec, a se ne ve kako dolgo še.

Radovljica in Tržič

Severno od Save smo se ustavili pri Radovljici, od koder ni daleč do Begunj s tovarno Elan, do gradu Kamen (dolina Draga) in do romarskih Brezij s cerkvijo Marije Pomagaj. Pod Karavankami in na samem začetku Kamniških Alp se je razvilo mestno naselje Tržič, od koder ni daleč do gorskega prelaza Ljubelj in do znamenite Dolžanove soteske. Tržič je znano središče usnjarske in tkalske obrti. Po cesti pod Storžičem (2132 m) se pripeljemo mimo Golnika (znana bolnica) do Kokrice pri Kranju, od koder nas cesta ob Kokri mimo Predvora pripelje do Jezerskega s prelazom istega imena.

Kamnik

Še bolj proti vzhodu po cesti Kranj – Mengeš se peljemo mimo letališča Jože Pučnik in če v Mostah pri Komendi zavijemo proti Kamniškim planinam pridemo kmalu v že omenjeni Kamnik. V Komendi pri Mostah je živel in deloval znameniti prosvetljitelj Peter Pavel Glavar, pa tudi Plečnik je tam pustil svoje sledi. Omeniti velja še cerkev sv. Ane v Tunjicah z energetskim središčem v bližini. Nad Kamnikom se ponosno šopiri slabo vzdrževani Stari grad, precej višje pod Veliko planino pa imenitni sv. Primož z dvema cerkvama vrednima ogleda.

Bolje kot Staremu gradu nad Kamnikom se godi Malemu gradu sredi mesta, gradu Zaprice, Sadnikarjevi zbirki pa tudi cerkvam. K Frančiškanski cerkvi spada samostan z bogato knjižnico. Zelo znan je tudi samostan Mekinje v smeri proti Kamniški Bistrici. Iz Kamnika vodijo poti po Tuhinjski dolini in po dolini Črne čez prelaz Črnivec (902 m) na Štajersko. Na Štajersko se pripeljemo tudi po (avto)cesti mimo Domžal skozi rokovnjaški Črni graben do Trojan (Atrans), lahko pa tudi po Moravški dolini preko prelaza Kandrše. Tu smo zelo blizu geometrijskega središča Slovenije, blizu Vač (vaška situla), ki pa niso več na Gorenjskem, marveč v Zasavju.

Kranj, glavno mesto Gorenjske

Z opisom Gorenjske je nekaj hudo narobe, dokler ne opišemo tudi njenega glavnega mesta Kranja. Brez njega je Gorenjska takorekoč brez glave. Kranj je staro naselje, kar znova in znova potrjujejo arheološka izkopavanja. Rimski Carnium so briksenški škofje preimenovali v Chreina. Ime izvira iz časa Keltov in Ilirov, ki so kraje radi poimenovali z besedico “kar” (krš, kamen). V srednjem veku je bil Kranj središče spodnje Karnije, sedež prafare in mejne grofije.

Kranj Mesto Gorenjska — Kranj, glavno mesto Gorenjske
Informator at Slovenian Wikipedia [CC BY-SA 3.0 https://creativecommons.org/licenses/by-sa/3.0/

Urbanistično in duhovno središče Kranja je Glavni trg z Mestno hišo, cerkvijo sv. Kancijana iz 15. stoletja in še drugimi častitljivimi meščanskimi poslopji. Blizu je tudi Rožnovenska cerkev, nekdanje protestantsko središče, s Plečnikovimi arkadami. Grad Khiselstein je bil nekoč sedež mejnega grofa, danes pa je sedež kulturnih institucij in eden od centrov kulturnega dogajanja v Kranju. Drugi tak center je Prešernovo gledališče s kipom pesnika in profesionalno skupino gledališčnikov. Gimnazijo je Kranj dobil že v Napoleonovih časih (1810).

V Kranju se je dokončno zapil in umrl največji slovenski pesnik France Prešeren. Zato včasih imenujemo Kranj tudi Prešernovo mesto. Hiša, v kateri je kot odvetnik delal v zadnjih letih svojega življenja je lepo obnovljena in vzdrževana.

Kranj je tudi pomembno industrijsko, trgovsko in bančno središče z močno gumarsko (Sava) in elektronsko industrijo (Iskratel), Merkurjem in Gorenjsko banko. Danes šteje več kot 40.000 prebivalcev.

Avtor: Tomaž Štefe