Vsebina:
Podružnična cerkev sv. Petra
Magnifica (veličastna), je vzkliknil ljubljanski škof Tomaž Hren, ko je davnega leta 1613 ugledal veliko cerkev sv. Petra v Polhovem Gradcu. Tudi dandanašnji obiskovalec te cerkve in kraja bi vzkliknil podobno. Cerkev sv. Petra je med največjimi in zadnjimi dosežki gotskega stavbarstva, kjer se že kaže prihod renesančnega gledanja na gradbeništvo na Slovenskem. To veliko stavbo so pričeli zidati leta 1525. Tako pove letnica, ki je vklesana v vogelnem kamnu talnega zidu na zunanji severni strani ladje. V tridesetih letih je bil, po mnenju strokovnjakov, pozidan prezbiterij, ladja pa naj bi bila končana leta 1544.
Velika stavbna gmota pozdravlja potnika, drvečega po cesti skozi Dvor, že daleč, preden pride do nje. Pozidana sredi vasice, ki šteje le nekaj deset hiš, se skupaj z malo nižje pozidano baročno cerkvico sv. Miklavža tako vtisne v srce, da skoraj ne moreš mimo, ne da bi se ustavil. Dvor leži na pobočju ob ravnini, ki jo je nasul potok Gradaščica. Prav tu se dolina ob potoku razširi, da je več polja. Takrat, ko so zidali obe svetišči na tem kraju, je bilo najbrž še manj hiš kakor danes, zato se upravičeno postavi vprašanje, ali ni gradnja povezana z drugačnimi nameni. Odgovor najdemo že kar pri nazivu, ki ga ima velika cerkev sv. Petra med domačini. Pravijo ji grofovska ali cesarska. V izročilu je ohranjeno, da so jo zidali grofje in drugi plemenitniki za svojo božjo pot. Spodnja, preprostejša pa naj bi bila namenjena navadnim ljudem. Taka razlaga pa je zelo poenostavljena.
V zgodovinskih listinah se Dvor pri Polhovem Gradcu omenja prvič leta 1526, ko so po cerkvah pobirali t. i. protiturški davek (za obrambo pred Turki). Takrat je bila v Dvoru le cerkev sv. Miklavža, predhodnica današnje spodnje cerkve, obdane danes s pokopališčem. Zgornja se omenja veliko pozneje. Nekateri pravijo, da naj bi to cerkev začeli zidati protestantski graščaki potem, ko so bili pregnani iz mest, kar je težko verjetno. Protestanti so namreč nasprotovali zidavi cerkva. In znani Primož Trubar je tudi cerkev v Dvoru “pod Gradcom nad Lublana” omenjal v tisti znani pridigi, kjer pravi: “Neso li vse te iste cerkve le od tih hudičevih bab, kurb inu hudih ludi gori prišle?” Ljudsko izročilo je gradnjo povezalo še z drugimi cerkvami v okolici Ljubljane. Zidarji naj bi se po končanih delih na cerkvi sv. Primoža nad Kamnikom preselili k sv. Marjeti v Žlebeh in jo pozidali iz porušenega gradu Jetrbenka, ki ga je porušil potres leta 1511. Od tam naj bi prišli v Dvor in zidali z ostanki v potresu podrtega gradu v Polhovem Gradcu.
Kakorkoli je že bilo, ko je mojster Gregor Ruckhenstain vklesal v svoj igrivo okrašeni glavni portal (eden najbolj okrašenih na Slovenskem) letnico 1544, so bila opravljena le največja dela. Cerkev so dograjevali in krasili vse do leta 1577, ko se je igrivi slikar ovekovečil na poslikanem ladijskem stropu. Ta leseni in poslikani kasetirani strop predstavlja eno pomembnih bogastev dvorske cerkve in umetnosti pri nas. Na njem so zapisane tudi besede: Tvos sso eni fvstobi in Tvoeie ienv gvelbbanie. Pisana slovenska beseda tistega časa na stropu, ki imitira oboke, je lahko le hudomušna… Julija 1613 je škof Hren ob navzočnosti kartuzijanskega priorja iz Bistre, duhovnikov, gosposke in pobožnega ljudstva cerkev posvetil. Takrat je imela oltarje sv. Petra, Sv. Trojice in sv. Boštjana. Prišli so, pravi v zapisih, celo verniki s Primorskega. Tem oltarjem so kasneje dodali nove, nekatere spremenili, premaknili ali odstranili. Največ jih je bilo devet. Danes jih ima sedem – vse izredne bisere iz različnih baročnih obdobij. Obnove je bil deležen konec prejšnjega stoletja (1894) glavni oltar sv. Petra – čudovita mojstrovina polhograjskih rezbarjev Mateja in Antona Facia. Ta zadnja obnova je zakrila sijaj, ki sta mu ga dala mojstra. Kljub drugačnim barvnim tonom, ki jih ima zdaj, je prelep. Obogaten z Metzingerjevimi slikami, sodi med bogastvo, pred katerim strmimo in občudujemo…
Foto: Marjan Smerke
Informacije:
Župnija Polhov Gradec
Polhov Gradec 31
1355 Polhov Gradec
Telefon: (01) 364 51 24
Dostop: z vozili do cerkve.
Glavni shod: petrovo.