Vsebina:
Pokrajina: Štajerska
Statistična regija: Savinjska
- Prebivalci: 49.802 (1. 1. 2026, SURS)
- Površina: 95 km²
- Število naselij: 39
- Sedež: Celje
Mestna občina Celje je središče Savinjske regije in ena največjih slovenskih občin. 1. januarja 2026 je imela 49.802 prebivalca, ki živijo na 95 kvadratnih kilometrih v 39 naseljih. Samo mesto ima okoli 38.000 prebivalcev in je četrto največje v državi. Mesto se deli na 10 mestnih četrti, na obrobju pa deluje še 9 krajevnih skupnosti. Celje je sedež škofije, upravne enote, enega od štirih višjih sodišč v državi in Družbe za avtoceste (DARS). Zgodovino mesta je zaznamovala rodbina Celjskih grofov, katere tri zlate zvezde so danes v mestnem in tudi v državnem grbu.
Lega in narava
Celje leži v Celjski kotlini, na sotočju Savinje in Voglajne. Srednja nadmorska višina mesta je 241 metrov. Nad mestom se na jugu dvigajo hribi, med katerimi je najbolj obiskana Celjska koča, okoli 8 kilometrov jugovzhodno od središča, kjer deluje tudi manjše smučišče. Med lepšimi razgledišči sta Svetina nad Celjem in Pečovnik, s katerega je lep pogled na grad. Ob Savinji leži mestni park, čez reko pa vodijo Čopov, Laški, viseči Levški most in Splavarska brv.
Zgodovina
Prvo naselje je na tem mestu nastalo v halštatski dobi. Kelti so ga imenovali Keleia, v 1. stoletju pred našim štetjem pa so tu kovali noriški denar. Leta 15 pred našim štetjem so kraj zasedli Rimljani, cesar Klavdij pa mu je leta 45 podelil status municipija z imenom Claudia Celeia. Rimsko mesto je imelo obzidje, stolpe, večnadstropne palače in široke ulice, zato so ga imenovali tudi »druga Troja«. Skozenj je vodila cesta iz Ogleja v Panonijo. Slovel je Marsov tempelj. Okoli leta 320 je mesto pod cesarjem Konstantinom prišlo pod Oglej. Med letoma 451 in 452 so ga opustošili Huni, v času selitev ljudstev pa je bilo porušeno.
V srednjem veku se kraj prvič omenja kot Cylie v Admontskem letopisu, napisanem med letoma 1122 in 1137. Po listinah je bil trg leta 1323. Rodbina, ki se je sprva imenovala po gradu Žovnek, je leta 1322 podedovala posest Vovbrških in s tem Celje, 16. aprila 1341 pa je cesar Ludvik Bavarski Ulrika I. povzdignil v grofa. Leta 1436 so Celjski postali knezi. Največ posesti je pridobil Herman II., ki je leta 1396 v bitki pri Nikopolju rešil življenje kralju Sigismundu Luksemburškemu; ta se je okoli leta 1405 poročil s Hermanovo hčerjo Barbaro Celjsko. Mestne pravice je Celju 11. aprila 1451 podelil grof Friderik II.; ta dan je danes občinski praznik. Ko so 9. novembra 1456 v Beogradu umorili Ulrika II., zadnjega moškega potomca rodbine, so mesto prevzeli Habsburžani. O vzponu in koncu rodbine piše članek Celje, mesto Celjskih grofov.
Leta 1473 so mesto obdali z obzidjem in jarkom, ki sta ga obvarovala pred Turki in leta 1515 pred kmečkimi uporniki, čeprav so ti zavzeli Stari grad. Leta 1798 je velik požar uničil večino hiš. Gimnazija, ustanovljena leta 1808, je med najstarejšimi v Sloveniji. Leta 1846 je skozi Celje stekla železnica, leta 1918 pa je mesto postalo del Države Slovencev, Hrvatov in Srbov.
Pomembni dogodki
Leta 1873 je bila ustanovljena Cinkarna Celje, sprva tovarna cinka, ki se je pozneje preusmerila v kemično industrijo in danes izdeluje predvsem titanov dioksid. Tovarna EMO je zaslovela z emajlirano posodo. Med drugo svetovno vojno so nacisti kot zapor uporabljali stavbo Stari pisker. Leta 2006 je bila ustanovljena škofija Celje, cerkev sv. Danijela pa je postala stolnica. V sezoni 2003/04 je Rokometni klub Celje osvojil evropsko ligo prvakov. Novembra 2025 je Unesco Celje sprejel v mrežo kreativnih mest kot mesto literature; drugo slovensko mesto s tem nazivom je Ljubljana.
Stavbe in znamenitosti
Najbolj prepoznavna je trdnjava na hribu jugovzhodno od mesta, Stari grad Celje, ki se v listinah prvič omenja leta 1322. V svojem času je bil največja utrdba na slovenskem ozemlju in glavni sedež Celjskih grofov. Okoli leta 1400 so mu dodali štirinadstropni obrambni Friderikov stolp. Grad je danes obnovljen in odprt za obiskovalce.
V mestnem jedru je ohranjen del obzidja z Vodnim stolpom iz 15. stoletja. Spodnji Celjski grad, imenovan Knežji dvorec, je iz 14. stoletja. V njem in v Stari grofiji razstavlja Pokrajinski muzej Celje. Stara grofija je renesančna palača, zgrajena med letoma 1580 in 1603. V njej je Celjski strop, velika poslikava stropa, nastala pred letom 1603, ki so jo odkrili šele leta 1926 pod mlajšim stropom slavnostne dvorane.
Med cerkvami izstopajo stolnica sv. Danijela, katere začetki segajo v začetek 14. stoletja, minoritska Marijina cerkev iz sredine 13. stoletja in kapucinska cerkev sv. Cecilije (1609 do 1615). Na griču nad Savinjo stoji cerkev sv. Jožefa iz leta 1680, ob njej pa nekdanja Kalvarija iz leta 1717. Na Gubčevi ulici so ostanki starokrščanske krstilnice s konca 4. ali začetka 5. stoletja. Med mlajšimi stavbami so Slovensko ljudsko gledališče (1885), Narodni dom (1895 do 1896), danes sedež občine, Celjski dom (1905 do 1906) in Plečnikova Ljudska posojilnica (1928 do 1929).
Na Teharjah vzhodno od mesta so Nemci leta 1943 zgradili vojaško taborišče. Po koncu vojne so ga nove oblasti uporabile za zapiranje pripadnikov domobranskih enot, od tod pa so jih vodili na izvensodne poboje. Danes je tam Spominski park Teharje.
Znani ljudje
V Celju se je 12. oktobra 1889 rodila popotnica in pisateljica Alma Karlin, ki je pisala v nemščini. Leta 1909 je odšla v London študirat jezike, po vrnitvi v Celje leta 1918 pa je ustanovila šolo, 24. novembra 1919 pa se je sama odpravila na pot okoli sveta, s katere se je vrnila šele leta 1928. Obiskala je obe Ameriki, Daljni vzhod, Avstralijo in tihomorske otoke, o doživetjih pa je pisala potopise in romane. Umrla je leta 1950 v Pečovniku nad mestom. Celje je navdihnilo tudi popevko Dober dan, knežje mesto, ki jo je pel Oto Pestner.
Gospodarstvo in danes
Metalurgija je bila večino 20. stoletja glavna panoga, po osamosvojitvi pa so podjetja morala preusmeriti proizvodnjo. Danes v gospodarstvu prevladujeta trgovina in storitve. Ob Mariborski cesti je sejmišče, kjer vsako leto poteka Mednarodni obrtni sejem, MOS. V nekdanjih prostorih Cinkarne je Tehnopark Celje, največji znanstveno-zabavni park v državi. V mestu delujejo še Muzej novejše zgodovine z razstavo starih obrti, Zgodovinski arhiv in gledališki festival Dnevi komedije. V Celju deluje Celjska Mohorjeva družba, najstarejša slovenska založba, ustanovljena leta 1851, mesto pa od leta 1997 podeljuje pesniško Veronikino nagrado, eno uglednejših slovenskih literarnih priznanj.
Naselja v občini
Brezova, Bukovžlak, Celje, Dobrova, Glinsko, Gorica pri Šmartnem, Jezerce pri Šmartnem, Košnica pri Celju, Lahovna, Leskovec, Lipovec pri Škofji vasi, Ljubečna, Loče, Lokrovec, Lopata, Medlog, Osenca, Otemna, Pečovnik, Pepelno, Prekorje, Rožni Vrh, Runtole, Rupe, Slance, Slatina v Rožni dolini, Šentjungert, Škofja vas, Šmarjeta pri Celju, Šmartno v Rožni dolini, Šmiklavž pri Škofji vasi, Teharje, Tremerje, Trnovlje pri Celju, Vrhe, Začret, Zadobrova, Zvodno, Žepina.
Članki o občini na kam.si
Sveti Jožef v CeljuJeseni leta 1679 je v Celju in okolici izbruhnila kuga. Prinesli naj bi jo bili študentje …
Svetina nad CeljemŠtevilna bolj in manj znana romarska svetišča po naših krajih imajo zelo dolgo in pestro zgodovino.
TeharjeBožja pot pri sv. Ani na Vrheh nad Teharji, kakor jo moramo pravilneje imenovati, bi najbrž …
Škofija CeljeŠkofija Celje, ena od slovenskih škofij s sedežem v Celju.
Stolnica sv. Danijela v CeljuKrščanstvo v Celju sega že v rimsko dobo. Med izkopavanjem so odkrili antično krstilnico.
Celje: mesto Celjskih grofovCelje je drugo najstarejše mesto v Sloveniji, po velikosti pa je danes na tretjem mestu.
Stari grad CeljeStari grad Celje so postavili Vovbržani v drugi polovici 12. ali v začetku 13. stoletja.
Pokrajinski muzej CeljePo obisku Pokrajinskega muzeja Ptuj, smo na našem izletu po Štajerski, obiskali tudi celjski muzej. Ta ima svoje …- Celjski grofjeNa današnji dan, 9. novembra je bil v 15. stoletju v Beogradu ubit zadnji celjski grof Ulrik II.
Zunanje povezave:
Uradna občinska stran: www.celje.si
Povezava na Wikipedijo
.jpg){kind=link}
